Vidim, da se kar dosti piše o njem.
Jaz ga bom preživela v Muzeju Bistra, skupaj z e-forumovci, in bom, izmed ostalega, skrbela za prazniku primeren, vsekakor sončni nabor glasbe. Žal se mi tokrat še ne bo izpolnila želja, da bi glasbo ozvočevala na elektriko, ki bi jo proizvajalo Sonce.
In še eno vrhunsko posvetilo... Marvin je tu, of course, in klasika Bobbyja Hebba :) Pazi, koliko blagosti ob sicer natančnem vojaško strogem ritmu... I love it! Enjoy!
(Splača se še prečekirati katero od J.B.-jevih verzij iste - meni je najljubša tista z Marvo Whitney.)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Precej netipičen MG, vsaj na prvi posluh. Aha, to je ena izkopanina iz motownskih kleti... glede na to, da so Gordyjevi posneli vse komade od vseh, se lahko nadejamo še marsičesa.
No, od vseh Sunnyjev je meni še vedno najbolj sončna izvedba z Boney M. :)
Pa sploh mi je cel prvi album strašno všeč. Od začetka do konca.
ja, res je tu bila na delu arheološka posadka motowna ;) sem šla poslušat boney m (že dolgo nisem), ampak me nekako ne prepriča. to, se mi zdi, zna bit problem mnogih komadov, ki želijo skozi skuliranost izžarevati energijo. potem pa bodisi podivjajo, ali pa zabredejo v kal medlega. no in marvinovi verziji pa je uspelo - po mojem - ravno skozi ta škrti natančni tam-tam-tam-tam na vsako dobo. skulirano & groovey.
prvi od boney m pa nisem nikoli poslušala v celoti - will keep it in mind. :)
Objavite komentar