petek, 05. december 2008

williams blood

Grace the Queen ima novo plato - po devetnajstih letih. Retro, stajliš in... fajn.

petek, 24. oktober 2008

larkin grimm

Gospodična, ki ljubi melodijo. Mehkobno.

nedelja, 28. september 2008

petek, 26. september 2008

petek, 12. september 2008

the lost you + negatives

Ena omiljena iz '05, studijsko delo: čista petica. Zaciklani vokalni sempl je Wyattov.



Na, še ena z iste plate:

četrtek, 11. september 2008

true faith

Tule sem celo bila v publiki, Reading '98. Pravzaprav je bilo od začetka njihovega nastopa scary, ker sem se znašla v prvih vrstah, nagnetena med (fuzbalskimi?) navijači. In nisem mogla stran, ko so podivjali, čisto poblaznel folk. Nakar me je en par zagrabil za roke, potegnil za sabo in smo se skupaj počasi in vztrajno prerinili bolj na varno distanco.

Zadnje čase je vladala fama okoli Joy Division, meni pa so od nekdaj bili New Order bolj pri srcu. Pač, iskalci Perfektnega Popa.

nedelja, 31. avgust 2008

so this is goodbye

"This creature of pain has found me again."

četrtek, 14. avgust 2008

woman of the ghetto

Dve verziji - bolj znana live in manj znana studijska - fenomenalnega komada izvrstne Marlene Shaw... v slast!



sobota, 02. avgust 2008

the garden of earthly delights

Zadnje čase si precej rolam nekaj cedejev iz poznih šestdesetih. The United States of America so leta 1968 objavili svoj prvi in edini album, ki je bil pred nekaj leti ponovno objavljen z nekaj dodatnimi komadi. Obe verziji albuma sta zašla tudi v ljubljanske knjižnice, tako da se ju da z lahkoto dobiti in preposlušati. The United States of America so delali psihadelični rokenrol brez kitare. Njihove violine in basi so wicked. Dorothy Moskowitz ima krasen glas. Njihova ultranežna ljubezenska za Chéja je eden mojih najljubših komadov za zaključek didžejnovskih sešnov. Težko jo prepevam, ne da bi me presenetila še kakšna solza - jep, lepota. :)



nedelja, 13. julij 2008

oči boje meda

Če kaj, je urbana glasba tistega časa najbolje utelesila jugoslovansko idejo. Vsi smo sledili vsemu, kar se je dogajalo po urbanih centrih in glasbene oddaje ter revije so nam pri tem zelo pomagale. Glasba pa je bila res svetovna. Neverjetno je, kako se je z razpadom tiste države izgubila tudi ta kozmopolitska dimenzija glasbe; v povprečju se je popularna godba zelo pokmetavzala, presežki so zelo redki.