sreda, 27. junij 2007

tori amos je žgala v tivoliju



Gospa je kar dobro žgala sinoči, mar ne?

Glede na to, da se ne uvrščam ravno med poznavalke njenega glasbenega opusa, sem se manj predajala glasbi in se posledično bolj ukvarjala s študiranjem tega, kar je počela on stage. Zdi se mi zelo posrečena kombinacija velikega talenta za pisanje & izvajanje spevnega poprocka (ki se mu sliši, da prihaja iz Amerike), ter samosvoje ženske seksualnosti. Zelo kul pojava. Všeč mi je bilo, kako je uporabljala instrument (klavir, orgle, Yamahin synth) za koketiranje z Erosom, ter njeno kombiniranje utilitarnosti performativnih gibov na eni strani z igračkanjem s krščansko ikonografijo (razpetost med tipkami klavirja na eni in orgel na drugi strani --> podoba križanega).

Igra barv in svetlobe pa je zgodba zase - res vrhunsko narejeno. In, kar se mene tiče, kitarist je bil čisto odveč - zvok je namreč bil dosti bolj zračen in funkcionalen, ko njega ni bilo na odru.


Xenia, tnx za povabilo :)

nedelja, 24. junij 2007

the smiths, panic

Sinoči sem imela priložnost prisluhniti špilu ansambla, v katerem igrajo kvalitetni glasbeniki (po standardu tehničnega obvladovanja inštrumentov), vendar me je vse skupaj, kljub začetni radovednosti, po parih minutah začelo dolgočasiti.

Potem sem se spomnila onih Morrisseyevih verzov iz komada Panic od The Smiths, kjer poziva k požigu diskoteke in obešanju častitljivega didžeja, ker glasba, kakršno furt vrtijo, ne pove "ničesar o mojem življenju".

No, enako niti jaz nisem sinoči izvedela ničesar bistvenega iz tiste muzike, še manj pa mi je karkoli spregovorila o mojem življenju.

četrtek, 21. junij 2007

moralna panika kliče po cenzuri

Danes, namesto pridige, Nihilist Assault Group z albuma Mars Audiac Quintet. Moj prvi Stereolab album, ki sem ga odkrila poleti '97 in sem ga oboževala. Trenutno je del plejliste v Hondi.

četrtek, 14. junij 2007

bowie, blackout (heroes)

Zadnje čase se po mnogih letih slušno ukvarjam z Bowijevim albumom Heroes.
Blackout, ki originalno zapre A stran vinila, mi že nekaj tednov ne da miru, ker se ne morem odločiti, če komad gruva, ali pa preprosto razpada. Ali oboje naenkrat. Vsekakor pa mi je hudo všeč tenzija, ki nastaja med tem, da ga vseskozi vleče v funky mode, in prezasičenostjo z ne nujno vedno usklajenimi zvoki. Oziroma: na trenutke se zdi, da je zvokov tam notri preprosto preveč. Pri ustvarjanju glasbe je lahko zvok kaj kmalu prenasičen in to ni nujno kul. Tukaj pa... hja, menim, da je kul. In to me čudi.

Tule je zanimiva stran, ki vsebuje tudi zgodbice o nastajanju skladb in besedilih.

Moj favorit s tega ploščka?
To je črna ovca albuma, njegov sheik-on-acid, The Secret Life of Arabia.

sreda, 13. junij 2007

the beatles? the stones?

Ali dobro, ako bi me netko pitao, rekao bih da su mi Beatlesi uvijek bili najdraži, puno draži od Stonesa koji su zapravo feed-back američke formule i nisu novi. (Franci Blašković, vir)

Pravijo, da so se nekoč opredeljevali bodisi za ene (Stones), bodisi za druge (Beatles). Jaz sem beatlovka od decembra 1980 dalje. Sem ena tistih, ki smo se glasbeno kalili na Beatlih.
Akorde na kitari sem se naučila ob njih.
Moč popularne glasbe, kot medija, sem spoznavala preko njih.
Navdušil me je njihovo pristop k raziskovanju možnosti studijskega snemanja (pozneje sem odkrila še Briana Enoa).
Ja, so pop in so kjut in še vedno jih rada prepevam in prebiram na strunah in pravim, da se njihovi najboljši komadi sploh ne nahajajo na best-of kompilacijah... recimo, "Because".

Najljubši pa so mi tile albumi:

Rubber Soul - Revolver - Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band - The White Album

Tole se splača prelistati. Imajo jo v knjižnici FF - Sociologija.

Klaićev Rječnik stranih riječi (1982, str. 177) pravi takole:
bitlzi [...] prvotno: četiri čupava, nedovoljno očešljana mladića, sa prilično simpatičnim glasovima, koji su se istakli sviranjem i pjevanjem šlagera i postali ljubimci engleske publike ("čupavci iz Liverpoola"); kasnije su sebi dopuštali kojekakve sitne nepodopštine, uglavnom simpatične (čak su dobili i Orden Britanskog imperija za zasluge), i tako zainteresirali za sebe mnoge ljubitelje senzacija [...]