četrtek, 02. februar 2006

Datarock: Datarock

Young Aspiring Professionals, 2005


Bergen je univerzitetno mesto na zahodu Norveške, po velikosti primerljivo z Ljubljano. To, kar zveni nadvse intrigantno je dejstvo, da je tekom zadnjih petih let veliko nove glasbe, prihajajoče iz norveških koncev, doma iz Bergna in okolice. Takšna sta akustičarja Kings of Convenience, potem salonska elektroničarja Röyksopp, zadnje čase pa je bergenski preboj v mednarodne vode zaznamovan predvsem z Annie ter Datarock.

Pri preboju, kakršnega beleži duo Datarock, bi v tejle recenziji rada izpostavila predvsem tri točke: prvi je pomen lokalne godbene scene kot generatorke zanimivih dogajanj, drugi je zelo poučna zgodba o moči alternativnih distribucijskih kanalov (med njimi tudi word of mouth), tretje pa je datarockovsko zabavno igračkanje s citati kot vtelešenje postmodernističnega duha.

Če iščemo razloge za tolikšno koncentracijo v evropskem, če že ne svetovnem merilu prepoznavne glasbe v enem samem mestu velikosti naše prestolnice, se seveda srečamo z ugodnimi pogoji za glasbeno delovanje. Po številu prebivalcev je Norveška le dvakrat večja od Slovenije, vendar pa so v njej prezentna predstavništva vseh večjih glasbeno-založniških hiš. In tudi neodvisna scena šiba po svoje. Kar se tiče recimo-ji »alternativne« pop-glasbe, je ta Bergnu zastopana predvsem skozi Telle Records, majhno, a očitno dobro profilirano založbo, ki je naprej do slave spravila tri od štiri prej omenjenih artistov. Videti je, da so artisti, ki delajo vsaj rahlo atipičen – in samorefleksije poln - pop, medseboj dobro povezani in da gre pri njihovem preboju v mednarodno prepoznavnost za močne učinke sinergije. Eni drugim pomagajo pri delu, pogosto se srečujejo, ker so njihova tako privatna, kot profesionalna življenja vezana na specifični urbani mikrokozmos, snemalne studije, klube, priljubljene kafiče. S tem bi se skratka dalo vsaj do neke mere pojasniti ta fenomen privlačnih zanimivih muzik, prihajajočih iz Bergna.

Alternativni distribucijski kanali so prav tako svojevrsten fenomen, katerega učinki se odlično berejo v zgodbi dua Datarock. Gre torej za bend, ki je nastal iz mešanice zajebancije in frustracije nad lokalnim glasbenim ne-dogajanjem, in ki je svoje zgodnje zvarke pekel na cedeje na domačih računalnikih. Prav skozi pozitiven odnos do neodvisnih radijskih postaj in ljudi, ki se spoznajo na neodvisno glasbo - ki so v tej zgodbi dobili te, doma zapečene in na roko prebarvane cedeje - je duu uspelo leta 2003 nastopiti na glavnem odru Sonar festivala.

Kar se pa tiče glasbe in postmodernega citiranja, ki nas čaka na albumu Datarock Datarock, se lahko retorično vprašam le tole: je sploh kaj, česar tu ni?? Velvetovski, metalski, post-punkovski, funkijaški, goth, elektronski vplivi... a ta melanž stilov teče presenetljivo gladko, navkljub svoji kričeči raznobarvnosti.

Vsekakor pa je jasno, da bi vsa ta stilska zmešnjava kratkomalo ne funkcionirala, če ne bi bila vanjo vpeta duhovita, odbita besedila komadov. Že v začetnem »Bulldozer«-ju smo priča psevdo fascinaciji nad bmx kolesi, ki da so »boljši kot seks«. Eden vrhuncev datarockovske pripovedi je zagotovo »Computer Camp Love«, kjer se v zanimivem, nemara iz grške drame potegnjenem dvogovoru med junakom in zborom, pred nami odvije v nebroj rim zapakirana romanca junaka in Commodorja 64. Spet drugje, »Princess« postane »prince of an ass«, Uranus pa se zelo očitno namerno, patetično deklamira kot »your anus«.

Skoraj je težko verjeti, da je takšen učni primer postmodernističnega pristopa k ustvarjanju glasbe, nastal brez kakšnih hudih pretenzij. Toda ravno nepretencioznost je tisto, kar je moč slišati prav v vsakem taktu, tonu in udarcu albuma Datarock Datarock. Zato se mi več kot dopade analogija, ki jo je v svoji recenziji zapisal Pitchforkov recenzent Nick Sylvester, ki jo bom tu povzela za zaključek. Datarock so se opazno zezali, ko so delali tole muziko, toda rezultat se izkazuje za nekaj, kar je mnogo več od samo zezancije. Natanko tako, kot sta se nekoč zezala fant in punca, in na koncu pristala v družini s petimi otroki...