petek, 28. december 2007

priporočilo, prvi del: matthew dear

Zadnje dni lovim glasbene utrinke, ki jih je posejalo leto dvatisočsedmo. Tole je moje prvo priporočilo, inteligentni elektropop s pravšnjim twistom na pravih mestih:



[Matthewova domača stran]

nedelja, 16. december 2007

sedem let od tragične smrti kirsty maccoll

V torek bo obletnica tragične smrti britanske pevke Kirsty MacColl, ki je skupaj s The Pogues zapela legendarno božično...

message from home

... kdaj odprli usta, ko bi bilo bolje, če bi bila ostala zaprta?
Tule je ena izmed najlepših in najbolj inteligentno spisanih ljubezenskih žalostink, kar jih je ustvarila sodobna glasba. To je eden redkih - in zato tako zelo dragocenih - trenutkov, ko pop-glasba postane čista umetnina, ko se zaveda svojih izraznih sredstev (in ne koraka v teritorije, kamor ne spada - recimo v poezijo) in iz njih potegne maksimum. Aja, in še to: 3/4 tempo. Adorable.


BROADCAST
„Message from Home“

I hope you kept the note
That I left for you to read
Or did you throw it away
For passers-by to stop and see?
And nothing can account for reasons why I'd be so mean
Why do I open my mouth
Where I know silence should have been?

Now the leaves are off the trees
The view is clear, this time of year
And as I watch as you go out
I see the breath side from your mouth.
And nothing can account
For reasons why I'd be so mean
Why do I open my mouth
Where I know silence should have been?

You never kept the note
That I left for you to read
I know you threw it away
I saw it blow around the streets.
And nothing can account
For reasons why I'd be so mean
Why do I open my mouth
Where I know silence should have been?