Na Glass Candy je, posredno, opozoril Jure, četudi mene After Dark kot celota ni najbolj prepričal; se mi zdi, da ima preveč downs za svoje nedvomne ups.
Četudi je sodobna glasba polna reciklaže, je v tem nekaj dobrega: iz zgodovine pobereš res najboljše momente in jih skušaš zložiti v nekaj, kar še bolj zažiga. Glass Candy uporabijo repetitivne, ne pretirano hitre diskoidne ritme, preproste fraze v timbru zgodnjih sekvencerjev in na to dodajo karizmatični in pogosto s krepko dozo delay-a obdelani mezzosopran Ide No, ki v svojem fraziranju pogosto spomni na Siouxie. Vendar je prav glas - in pojava - Ide No tisto, kar Glass Candy naredi zelo zanimive (in kar je, po mojem, najmočnejša prednost Glass Candy napram labelmates Chromatics).
Zanimiva je tudi njihova preobrazba; na youtube se najde kar nekaj posnetkov, ki so nastali v prejšnji fazi obstoja, ko so Glass Candy krmarili znotraj dediščine No Wave-a. Na svoji myspace strani redno objavljajo snemljive demote (respect), in medtem ko čakamo na njihovo novo plato - potencialni veliki up neodvisne scene leta '08? - se jaz navdušujem nad energijo, ki žari iz njihove nadvse zanimive minimalistične obdelave starega hita Iko Iko (če bo kdo iskal, je komadu naslov Geto Boys).
Pa še to; pravijo, da Ida No vedno nastopa bosa.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
6 komentarjev:
hvala lepa za priporočilo ;)
dolgonogo priporočilo? ;)
world is a global village ;)
hm, meni se to tvoje bere kot: "ni razloga, da glass candy ne bi kakšno zašpilali v sloveniji". :) obožujem dobre koncerte.
sicer sem jaz tvoj prejšnji comment malo drugače interpretirala, ampak tudi tvoje gre..videt jih v živo bi zagotovo bilo doživetje svoje vrste.;)
jaz pa imam fiks-idejo, da je treba vse, kar je res dobrega, privleči v slovenijo.
Objavite komentar