sreda, 13. junij 2007

the beatles? the stones?

Ali dobro, ako bi me netko pitao, rekao bih da su mi Beatlesi uvijek bili najdraži, puno draži od Stonesa koji su zapravo feed-back američke formule i nisu novi. (Franci Blašković, vir)

Pravijo, da so se nekoč opredeljevali bodisi za ene (Stones), bodisi za druge (Beatles). Jaz sem beatlovka od decembra 1980 dalje. Sem ena tistih, ki smo se glasbeno kalili na Beatlih.
Akorde na kitari sem se naučila ob njih.
Moč popularne glasbe, kot medija, sem spoznavala preko njih.
Navdušil me je njihovo pristop k raziskovanju možnosti studijskega snemanja (pozneje sem odkrila še Briana Enoa).
Ja, so pop in so kjut in še vedno jih rada prepevam in prebiram na strunah in pravim, da se njihovi najboljši komadi sploh ne nahajajo na best-of kompilacijah... recimo, "Because".

Najljubši pa so mi tile albumi:

Rubber Soul - Revolver - Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band - The White Album

Tole se splača prelistati. Imajo jo v knjižnici FF - Sociologija.

Klaićev Rječnik stranih riječi (1982, str. 177) pravi takole:
bitlzi [...] prvotno: četiri čupava, nedovoljno očešljana mladića, sa prilično simpatičnim glasovima, koji su se istakli sviranjem i pjevanjem šlagera i postali ljubimci engleske publike ("čupavci iz Liverpoola"); kasnije su sebi dopuštali kojekakve sitne nepodopštine, uglavnom simpatične (čak su dobili i Orden Britanskog imperija za zasluge), i tako zainteresirali za sebe mnoge ljubitelje senzacija [...]

Ni komentarjev: